Tretja možnost
Print Facebook Janja Vidmar in Boris Grivić

Tretja možnost

29.95 EUR (Trda vezava)
15.95 EUR (Mehka vezava)
Naročilo
Brezplačna poštnina

Napet triler z intimno zgodbo dveh posameznikov in mednarodnimi razsežnostmi, ki daleč presegajo slovenske okvire. Dogajanje je postavljeno v 90-ta, v Köln, Aachen, Maastricht in Srebrenico.

Razvpit, razvraten nemški odvetnik, strokovnjak kazenskega prava pri štiridesetih, prepojen z alkoholom in kokainom ter obdan z priložnostnimi ljubicami, ob samomoru najboljšega prijatelja, nekdanjega pripadnika Modrih čelad v Srebrenici, sprva ne občuti ničesar. Toda po naključju v istem času šestnajstletna begunka iz Srebrenice v bližini Kölna edina preživi prometno nesrečo. Odvetniku dodelijo skrbništvo nad mladoletnico in po začetnem konfliktnem odnosu med njima se skozi dekličine reminiscence razkrivajo okoliščine, ki so v letih 92-95 privedli do usodnega srebreniškega genocida. Hkrati odvetnik skozi prijateljevo poslovilno pismo in dnevniške zapiske razbira vzroke taistega pokola in v njem počasi zori misel na maščevanje. Odnos z varovanko ga privede do pretresljivega spoznanja, da mu šestnajstletna begunka pomeni edino bližino, ki jo je zmožen vzpostaviti. Na drugi strani deklica prepozna, da je varuh zanjo tvegal več kot kdor koli in da pomeni varnost, ki je ni še nikoli občutila. Po oddaji nemške televizije, v kateri mladoletnica nehote razkrije finančne malverzacije s humanitarnimi sredstvi in odnos Nemčije do beguncev, v odvetniku dozori tvegana odločitev: z dekletovo pomočjo kazensko ovadi generala in poveljnika nizozemskega bataljona v Srebrenici zaradi opustitve pomoči ter zapustitve slabotnih oseb.

Knjiga bralca vrtoglavo popelje v svet umazanih gospodarskih in političnih intrig vse do presenetljivega konca. Roman za odrasle je v resnici nadaljevanje velike uspešnice Janje Vidmar, Princeska z napako.

Knjiga temelji na raziskovalni nalogi iz študijskih časov soavtorja Grivića, tako je pravno utemeljena in realistična tudi rešitev, ki jo roman, preko instituta kazenske ovadbe, ponuja.

 

Izid knjige je finančno podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Delo je na voljo kot eKnjiga na portalih:

Kategorije: Srednješolci, Leposlovje
Obseg: 271
Dimenzije: 155 mm x 235 mm x 27 mm
ISBN: 978-961-272-130-5
Datum izdaje: 1. 1. 2014
Poreklo: Slovenija
Vezava: Obe
Priporočena starost: odrasli

Recenzije

Tretja možnost

Boštjan Videmšek: Bukla, 5.2.2014

Tretja možnost, ena najbolj prepričljivih (post)jugoslovanskih zgodb, napisanih v slovenskem jeziku, je skrbnica zgodovinskega spomina, ki bi jo morali na glas brati tako v srednjih šolah kot na fakultetah. 

Tretja možnost je zgodba o krivdi. Naši, nikakor ne njihovi krivdi. V osamosvojitveni pijanosti, ki je spominjala na pijansko zmagoslavje iz nekih drugih, nikoli prebolelih časov, smo pozabili na vse, kar ni bilo »slovensko«. Odšli smo, ne da bi pogledali nazaj. Ne da bi pogledali, kaj smo, tudi mi, pustili za seboj. Vukovar. Dubrovnik. Sarajevo. Ahmiće. Srebrenico. 250.000 mrtvih. Milijone beguncev. A tudi tisoče Fatim; glavnih junakinj. »Nam« je mednarodna skupnost stopila nasproti. Na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini je prav ta mednarodna skupnost botrovala vojnim zločinom in genocidom. Medtem ko je Slovenija etnično čistila z birokratskim aparatom, so četniški klavci etnično čistili z noži in mitraljezi.
Tretja možnost je stičišče – lahko tudi prometna nesreča – privilegiranosti in deprivilegiranosti. Prvega in tretjega sveta. Preveč in premalo. Ugrizov resničnosti in zadetega plutja na iluzijah. Človeštva in Človeka. Pravil in pravice. Obupa in upa. Predanosti v usodo in vztrajanja za vsako ceno. Podarjenega in izborjenega.
Tretja možnost je roman, ki se bere kot dnevniški zapis o (de)generaciji, ki ne loči med vojno, zabavo, poslom in telesom. O (de)generaciji, ki se je dokončno poslovila od ostankov humanizma in pomagala napovedati čas, ki prihaja. Čas, v katerem je nemogoče računati, da bo pomoč, kakršna koli že, prišla od »zunaj«. Čas, v katerem navadni ljudje skoraj več ne počnejo izjemnih reči.
Fatima, naša vest. Vest o nas.

Tretja možnost, roman z številnimi rešitvami

Andrej Predin, Slovenske novice 5.2.2014

Pri založbi Miš je izšel pretresljiv roman pisateljice Janje Vidmar in pravnika Borisa Grivića z naslovom Tretja možnost. V njem sledimo zgodbi 16-letne begunke iz Srebrenice Fatime in 42-letnega uspešnega odvetnika Wernerja Muellerja, skozi katero se odstirajo grozote genocida v Srebrenici in tudi številna druga razkritja dvoličnosti humanitarnih organizacij ter odnosa Nemčije do beguncev. Roman Tretja možnost je samostoječe in poglobljeno delo, ki nas prepriča tako na ravni medčloveških odnosov in časovne umestitve kot tudi v vseh tehničnih formalnopravnih postopkih. Ne nazadnje sta avtorja med pisanjem knjige opravila obsežne terenske raziskave, se v celoti predala vsebini in bralcem omogočila pogled s svežega in prepričljivega zornega kota. »Bila sva na študijskem potovanju v Sarajevu, Srebrenici in Potočarih. Za oba je bila to srhljiva izkušnja. V Srebrenici je ozračje tako nabito z negativno energijo, da je skoraj nevzdržno. Pogled skozi sobo edinega motela v kraju povsod razkrije grobove – po gričih, med drevesi, skoraj že na vrtovih in dvoriščih hiš. V Srebrenici živijo mrtvi skupaj z živimi, mesto je obdano in prepredeno z nagrobniki. V Potočarih so naju pričakale ženske iz združenja Žene Srebrenice, ki so izgubile svoje može, brate, sinove, očete. V Memorialnem centru je pokopan tudi Rudolf Hren, Hrvat s slovenskimi koreninami. Skupaj z materami smo sedeli na molilni preprogi, se pogovarjali in jokali. Nekatere med njimi so se odselile v tujino in se vračajo le še v Potočare, druge pa živijo na prizorišču zločina s stisnjenimi zobmi in pestmi, ker je Srebrenica njihov rojstni kraj in si ne znajo predstavljati življenja drugje. Opolnoči, ko mesto zamre, se iz gostiln še zasliši srbsko kričanje: nož, žica, Srebrenica …« nam je razkrila Janja. »Brez raziskav v Kölnu in Maastrichtu roman ne bi bil to, kar je. Ja, raziskave v Bosni so se me precej dotaknile. Ko še danes, po letu in pol, kdaj razlagam katero od zgodb iz Sarajeva, mi privrejo solze. Še vedno imam v spominu dogodek, ko smo v Sarajevu šli k spomeniku otroškim žrtvam. Ob teh me še posebno boli. Mislil sem, da bom nekako zdržal, in sem, ko smo hodili proti spomeniku, gledal proti tablam z napisanimi imeni. Ko smo šli prav mimo bronastega spomenika, pa sem v bronu zagledal desetine otroških stopal,« je dodal Boris. Med drugim sta se v Kölnu tudi srečala s kliničnim psihologom, ki jima je pojasnil posttravmatsko vedenje žrtev vojne, pokola in posilstev.

Janja Vidmar nam je pojasnila, da se je seme romana skrivalo že v njeni uspešnici Princeska z napako. Dokončno pa sta roman spodbudili Borisova raziskovalna naloga o odgovornosti pripadnikov modrih čelad na mirovnih misijah na kriznih žariščih in ponujena rešitev, ki bi ustavila pokole ter za vselej preprečila genocide, kakršen je bil srebreniški. »Pisanje v tandemu je nenavadna izkušnja, poseben izziv, pri katerem je potrebnih precej kompromisov, včasih pa je treba tudi vztrajati pri svojem. Sam roman je nastajal dobro leto in pol, brez priprav, te so vzele še dodatnega pol leta. Kot zanimivost naj navedem, da sva v knjigo postavila tudi nekatere pasti, ki zahtevajo popolno bralčevo pozornost, sicer se lahko hitro izgubi.«

Avtorjema je uspelo spisati delo, ki ga bralec med prelistavanjem le težko odloži. Čeprav je to Janjin prvi roman za odrasle, se ne bere kot prvenec. Ne poskuša se pretvarjati ali s silo in za vsako ceno dosegati zastavljenih ciljev. Eden izmed njegovih presežkov je nedvomno pravna plat, saj razkriva ozadje administrativno-zakonskega mehanizma, kar je za bralca osvobajajoče, ker ponuja rešitve in odgovore. »Največji izziv je bil po pravni plati popolnoma utemeljiti zgodbo. Torej tako, da bi se lahko dejansko odvijala, kot se odvija v knjigi, če bi kdo v devetdesetih letih vložil ovadbo zoper poveljnika nizozemskega bataljona v Srebrenici. Upoštevati je bilo treba tudi mednarodne okoliščine, imuniteto OZN, dejstvo, da ima Nizozemska vojaško sodišče, in še in še. Po nepravniški plati pa je bil izziv, seveda, pisanje sâmo. V lik se je treba dodobra potopiti, ga živeti in hkrati pisati. Ne zanikam, da je k oblikovanju lika pripomoglo veliko življenjskih izkušenj,« je sklenil Boris.

Prva predstavitev romana bo 28. januarja ob 10.30 na tiskovni konferenci v Društvu slovenskih pisateljev, sledile pa bodo tudi druge za širšo javnost in turneja po knjižnicah. Roman Tretja možnost je delo, ki trka tudi na našo vest in prebuja spoznanje, da ni dovolj zastokati v sočutje, ko se soočimo s tragedijo, temveč so potrebni notranji premiki in odločna dejanja, ki bodo obsodila grozote. Ne nazadnje tovrstni dogodki še kako zadevajo vsakega izmed nas, zato je treba tovrstne zločine obsoditi in zatreti v kali.

Vir: Spletna stran Slovenskih novic

Janja Vidmar in Boris Grivić: Tretja možnost

Samo Rugelj: Delo, Vikend Magazin, 18.1.2014

Prvi roman za odrasle Janje Vidmar (njegov soavtor je pravnik Boris Grivić), je sodobna, tekoča in napeta pripoved iz tudi nam dobro znane polpreteklosti, ko je na območju bivše Jugoslavije divjala vojna in se je v Srebrenici zgodil genocid. Avtorja zgodbo, ki se giblje med tragičnimi razsežnostmi žrtev na eni strani in pravniškimi poskusi, da se za zločin kaznuje tudi tiste, ki ga niso želeli preprečiti (mednarodne mirovne sile) na drugi, pripovedujeta v silovitem ritmu in z dognanimi (pravniškimi) podrobnostmi, kar ne popusti do zadnje strani. Izvrstna osebnoizpovedna srhljivka z vojnih polj. 

Oglejte si tudi