Poletje pod lastovičjim zvonikom
Print Facebook Slavko Pregl

Poletje pod lastovičjim zvonikom

24.95 EUR (Trda vezava)
Naročilo
Brezplačna poštnina

Ko v obmorskem mestecu ura v zvoniku nekega dne ne zbudi prebivalcev, gre vse narobe. Še dobro, da je med njimi tudi trojica Luka, Srečko in Tine, ki pokaže nekaj detektivske žilice. In še dobro, da jim na pomoč priskoči Martina, čeprav enega od njih tudi malo zmeša. Poletje pod lastovičjim zvonikom je, kot se za poletja spodobi, zabavno, tekma za župana mesta, ki se vname, je vroča in napeta, punca in fant, ki si padeta v oči, pa morskemu zraku dodata še pridih romantike.

O delu

V zadnjem času eden od redkih lahkotnih, humornih mladinskih romanov Poletje pod lastovičjim zvonikom se – prav gotovo v veselje mladih bralcev – ukvarja s skrivnostjo: zakaj je nehal zvoniti mestni zvon? Takšna skrivnost seveda ne da miru županu, prav tako ne protagonistom, trem fantom, ki ji hočejo priti do dna. Poleg skrivnostnosti so aduti romana blaga napetost in močno razgibano dogajanje, sled romance, Preglov humor, ki je tako besedni (prisoten je že v poimenovanju junakov) kot situacijski ter za nameček še satirični trenutki v obliki županskega boja. K vsakemu poglavju je Bojan Jurc prispeval nekaj črno-belih ilustracij, ki se, lahkotnih potez, simpatične in duhovite, zelo podajo k Preglovemu pisanju, bralcu pa dajo ravno prav ohlapno izhodišče za ustvarjanje lastnih vizualnih predstav mesta s porušenim redom in njegovih raznovrstnih, kratkočasnih prebivalcev.

Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Ilustrator: Bojan Jurc
Kategorije: Drugo triletje
Obseg: 112
Dimenzije: 135 mm x 205 mm x 12 mm
ISBN: 978-961-272-233-3
Datum izdaje: 1. 3. 2017
Poreklo: Slovenija
Vezava: Trda

Recenzije

Ljubezenske in politične počitnice

Petra Vidali, Večer, 18. 5. 2017

Slavko Pregl: Poletje pod lastovičjim zvonikom

Književni prostor ni poimenovan z realnim geografskim imenom, opis mesta pa kljub temu ustreza Piranu, kar se odslikava tudi na ilustracijah Bojana Jurca: že na naslovnici je zvonik; na notranji naslovnici prepoznavna veduta Pirana s cerkvijo na bregu, s hišami vse do obale in valobranom. Glavni literarni lik je dijak prvega letnika srednje šole Luka, pomembna sta še njegova prijatelja, osnovnošolca Srečko in Tine, posebno mesto v literarnem delu (in Lukovem srcu) ima Martina, ki pride v obmorsko mesto na počitnice k stricu. Med najstniki teče vsakdanja pustolovska zgodba, postavljena je v čas počitnic, kar pomeni, da mladostniki nimajo šolskih skrbi in smejo celo lenariti. Po drugi strani so ravno ob pravem času na pravem mestu, da pripomorejo k razpletu druge, politične zgodbe. Pregl za odrasle uporabi lastna imena, ki so pomensko povezana z dejavnostjo, s katero se oseba ukvarja, npr. Glavina je župan (ta je sicer največkrat omenjen), berač Vrečar, gospod Mokar je pek, gospodična Tajnikar je tajnica, ribič Mrežar, plavalec Kravlik, mestni kurir Naglič; mestoma gre za večpomenskost besed, npr. gospod Saje je dimnikar, gospa Violeta ima rožni vrt (a bi bila rada pevka), Metličar je smetar, zeliščarici je ime Meta. Preglovi mladostniki so orisani simpatično, celo prizanesljivo - saj so še mladi in nepokvarjeni. Za razliko od mladostnikov pa so odrasli pogosto bolj zoprni, njihovi cilji pa bolj pritlehni, saj jim gre za oblast v mestu. Pregl s parodijo opozarja tudi na sedanjost (oziroma trenutno dogajanje na Slovenskem), npr. ko se pojavijo spretno zapisani plakati "Vsi na zborovanje za župana gre!" (besedilo je napisano v risbi, gre torej za intraikonično besedilo v ilustraciji Bojana Jurca), naročnik, notar Janež se namreč rad obrača k močnejšim (bi rekli, da po vetru): "Če bo gospod župan še naprej ostal župan, bo gospod notar Janež lahko trdil, da je osebno naročil plakat v podporo staremu županu. Če bodo ljudje terjali novega župana, na primer gospoda mesarja Kostka, pa bo slednjemu zatrdil, da je osebno naročil plakat v podporo novemu županu." Tudi to, da bi bil bodoči župan mesar, je mogoče prebrati v prenesenem pomenu.

Mladostniki so v zgodbo o tem, zakaj ne zvoni zvonec cerkvenega zvona, vpleteni bistveno manj, pravzaprav pa naredijo največ. Odrasli raje sestankujejo, se dogovarjajo, pišejo zapisnike …, mladi pa gredo pogledat, kaj se z zvonom dogaja.

Preglov humor je v predstavljenem besedilu izrazito anekdotičen, pri čemer avtor stopnjuje humornost na dva načina. S količino popitih kozarcev nekaterih literarnih oseb na primer: "In krmar začetnik, gospod Kravlik, kmalu ni vedel ničesar več, razumel ničesar več in nič več ubogal. Kar tako je malo obračal krmilo sem ter tja. Gospod Mrežar pa, ki je bil doslej kos vsem viharjem, je dokončno podlegel pletenki. /…/ Točno na te vijugaste razmere je naletela potniška barka. /…/ Ko je bilo že videti, da se je kapitan Čolnik izognil čolnu gospoda Mrežarja, se je ta nenadoma pojavil na napačnem mestu." Druga varianta humornosti se kaže v ponavljanju (gre za paralelizme), ko na primer župan najame gospoda Preključa, da bo naslikal na zvonik lastovico, kapelnik pa naj napiše skladbo o tej ptici, oba s popolno umetniško svobodo, le naj bo lastovica. Na koncu se župan spomni, da bo najel še pisatelja: "In pri pisanju bo imel pisatelj vso umetniško svobodo, samo da bo zgodba imela naslov Poletje pod lastovičjim zvonikom!"

Prijazno, tudi malce cinično poletno branje želim.

Oglejte si tudi