Bratova vojna


NAROČILO
POŠTNINA BREZPLAČNA

Cena:
25,95 EUR (Trda vezava)
   
Prevod: Dušan Ogrizek
Zbirka: Nekoč
Zvrst: roman
Kategorije: Tretje triletje, Srednješolci
Obseg: 235 strani
Dimenzije: 140 mm x 205 mm x 23 mm
ISBN: 978-961-272-152-7
Datum izdaje: maj 2014
Poreklo: Nova Zelandija
Vezava: trda

Večkrat nagrajen roman je postavljen v čas, ko v Evropi izbruhne najhujša vojna, kar jih pomni svet. Na Novi Zelandiji pa se brata William in Edmund, oba domoljuba, soočita s težko preizkušnjo: William se takoj ponosno javi na vojaško dolžnost, da bo častno služil svoji domovini, mlajši Edmund pa zavrne nošenje orožja, saj verjame, da orožje v imenu miru prinese zgolj novo gorje. Tako postane vojni oporečnik, ki ga aretirajo in zaprejo kot zaničevanja vrednega izdajalca domovine. V bridkih, toda nadvse iskrenih pismih, ki jih pišeta mami, razkrivata vsak svojo izkušnjo iste vojne. Različni poti obeh bratov se križata v Franciji v krvavi bitki na Sommi, kjer se prvi bori z orožjem v roki, drugi pa pomaga pri odnašanju in oskrbi ranjencev iz strelskih jarkov. Njuno emocionalno potovanje, ki preizkuša in zamaja njune vrednote, prepričanja in pričakovanja, pa se konča šele s koncem vojne. Jezo in sovraštvo zamenja spoštovanje. 

Edmundov oporečniški lik je delno osnovan na izkušnjah novozelandskega pisatelja Archibalda Baxterja, očeta enega najbolj slavnih novozelandskih pesnikov Jamesa K. Baxterja. Veliko Edmundovih pripetljajev je v prvi vojni doživel Baxter, v liku Archieja pa se tudi pojavi v tem romanu.

Celoten roman Davida Hilla je glasnik sporočila: »Vojne so nepotrebne, naj jih ne bo!« S pretanjenimi opisi dogajanja in čutenja mladini subtilno približa duha obdobja in pri tem poraja nova in nova vprašanja o smiselnosti vojnega nasilja …

Roman Bratova vojna (My Brother's War) je bil zasluženo večkrat nagrajen, prejel je najpomembnejšo novozelandsko nagrado za mladinsko literaturo Junior Fiction Award (New Zealand Post Book Awards for Children and Young Adults 2013) in sicer tako s strani literarnih kritikov kot tudi mladih bralcev, nagrado Lianza Librarians' Choice Award 2013 in nagrado Storylines Notabe Book Award 2013.

 

Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Vojna od daleč in od blizu

Valentina Plahuta Simčič, Delo, kultura 28.07.2014, Vir: delo.si

Letos, ob stoletnici prve svetovne vojne, slovenske založbe naravnost bruhajo knjige, povezane s to veliko tragedijo.

Veliki slikovni vodniki, izpovedi udeležencev, zgodovinske analize, ponatisi romanov ..., če k temu dodamo še televizijske serije, dokumentarce in igrane filme, ki prihajajo prek televizijskega medija, je repertoar res pisan in zanimiv, za vse okuse in potrebe nekaj.

Pri založbi Miš so poskrbeli, da obletnica ne bo obšla mlajših bralcev, izdali so knjigo Bratova vojna novozelandskega avtorja Davida Hilla.

Izbira tako oddaljenega kulturnega prostora za roman o prvi svetovni vojni je nekoliko nenavadna, a samo dokler ne odpreš knjige, saj se med branjem kmalu izkaže, da je novozelandska perspektiva prve svetovne vojne relevantna tudi za nas. In v bistvu se ne razlikuje tako zelo od slovenske ali kakršnekoli druge perspektive, saj v novozelandskih junakih na koncu tli enak občutek absurdnosti, nepotrebnosti in ničevosti vojne kot v vojakih slovenske narodnosti.

Poleg tega sta Hilla pri pisanju tega romana inspirirali dve stvari: stric Fred, ki je doživel strahote prve svetovne vojne, in obisk Slovenije oziroma območja, na katerem se je odvijala soška fronta. Torej je to, vsaj po inspiraciji, malce tudi slovenski roman.

V ospredju pripovedi sta brata William in Edmund. Na začetku je njuno stališče do vojne diametralno nasprotno: prvi se kot pogumen moški in domoljub prostovoljno pridruži oboroženim silam, ki se pripravljajo na bojevanje v Evropi. V avanturo se poda voljno, brez notranjih dvomov. Drugi brat je oporečnik, raje gre v zapor kot v vojsko. En je junak, drugi pa, vsaj v luči nekaterih, izdajalec in strahopetec.

Njuni zgodbi spremljamo skozi pisma, ki jih pišeta materi, se pravi skozi prvoosebno pripoved, pa tudi skozi tretjeosebno pripoved vsevednega pripovedovalca. Po novozelandskem uvodu, ko pisatelj pravzaprav pripravlja »štimungo« in odpira vprašanja, postane zares zanimivo šele, ko brata pristaneta na evropskih tleh, na bojišču. Tu udari v bralca vsa krutost vojne, nemogoče razmere, dež, podgane, lakota, smrt. Pisatelj je zelo plastičen, dež in blato lahko med branjem kar čutiš na svoji koži, prav tako nesrečo, ki se je zgrnila nad ljudi, ki so prisiljeni biti nepotrebne bitke na bojiščih v Franciji in drugod. Na koncu pride spoznanje, predvsem v Williamu, ki do vojne na začetku ni gojil skepse, da so vojne res nepotrebno zlo.

Sporočilo romana je torej pričakovano, pacifistično. Pisatelj vodi bralca do njega počasi, brez velikih razkritij in dram, a zanesljivo. Skorajda didaktičen je v svojem protivojnem sporočilu, saj se izogiba pretirani večplastnosti likov in situacij, ki bi lahko zameglili to, kar hoče povedati. Osvetljuje tudi nekatere koncepte, ki bi utegnili zanimati nadobudne bralce, kot so denimo človekove pravice, vojaška obveznost, civilna nepokorščina, ugovor vesti in podobno. Zato je knjiga zelo primerna za pogovor o vojni in vsem, kar prinese s sabo. Ciljna publika so otroci, stari od 9 do 12 let, pa tudi odrasli ne bodo izgubljali časa, če jo bodo prebrali.

Da gre za kakovostno knjigo, so prepoznali tudi na Novi Zelandiji, kjer so ji bralci in kritiki dali najvišje priznanje. Zanimivo bi bilo videti, kako se nanjo odzivajo slovenski šolarji.